Odvisen/-a sem!

Si? Nisi? 
Uvrstitev sebe v določeno kategorijo je vedno težka in pogosto netočna, hkrati pa kategoriziranje sproža delitev mišljenja in separacijo posameznikov na MENE/NAS in TEBE/DRUGE. Najbolje se je zato vprašati - kje na dimenziji med dvema skrajnostma se nahajamo - naj bo to ˝nor˝ ali ˝normalen˝, ˝prijazen˝ ali ˝nesramen˝ ter ˝odvisen˝ in ˝neodvisen˝.

V življenju se neprestano, na različnih področjih življenja, pomikamo po raznovrstnih, takšnih in drugačnih dimenzijah, in prav vsi v življenju, tu in tam,  začutimo ter si predstavljamo, kako bi bilo biti odvisnik, ˝nor˝, osovražen ali tisti, ki sovraži. Vsi nosimo v sebi potencial za vse. In čeprav nas to straši, nas po drugi strani oboroži z veliko mero empatije.

Beseda ˝neodvisen˝ se zdi, v nasprotju z odvisnostjo, malenkost netočna. Morda nas spomni na finančno neodvisnost, na svobodo, neodvisnost od staršev... Morda bi bilo iz tega vidika bolje uporabiti besedo ˝uravnotežen˝, ki bi označila to, da določeno vsebino, npr. hrano, tv, telefon, pohvale ipd. uživamo v zdravi meri, KO to potrebujemo in v količini, ki je za nas primerna. 

Pa vendar nam beseda ˝neodvisen˝ vzbudi pomembne občutke in nam s tem, za trenutek, pokaže, kako je neodvisnost ČUTITI

Če se odvisen človek oklepa, neodvisen človek stoji na svojem mestu, v svoji osi in se zaveda, kdo je;

če se odvisen človek plazi, je neodvisen človek dostojanstven;

če odvisen človek nepretrgoma hrepeni, si neodvisen človek vzame, kar mu pripada in le toliko, kolikor potrebuje;

 če odvisnost krila reže, jih neodvisnost daje ter - širi obzorja.


Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odvisnost od drog definira kot: Vedenjski vzorec posameznika, ki daje uporabi psihoaktivne substance prednost pred vsemi drugimi prej pomembnimi življenjskimi oblikami.

Ampak - a ne bi ta definicija sodila tudi k vsem ostalim odvisnostim? Tako kemičnim (droga, alkohol), kot nekemičnim (hrana, igre na srečo, spolnost, nakupovanje, računalnik, sanjarjenje)? Naenkrat nam nič drugega - kot to, od česar smo odvisni - ni pomembno. Vse zbledi v ozadje. CELO MI SAMI.

Namen vseh vrst odvisnosti je, da se počutimo BOLJE. Da bi se počutili bolje, si na takšen ali drugačen način umetno zmanjšamo našo zavest. Se OMAMIMO. Ker imamo občutek, da bi nas, če se ne bi omamili, enostavno preveč bolelo. Ne bi vzdržali. Ko se v nas vzbudi sila ter hrepenenje, da omamljanje ponavljamo in ponavljamo - kljub temu da se zavedamo ali da se že kažejo negativne posledice omamljanja - vemo, da smo ZASVOJENI. Izgubimo nadzor in smo nezmožni abstinirati. 

Sčasoma se zavemo, da brez zunanje pomoči, ne bomo zmogli. 


In kako iz kroga odvisnosti?
Preprosto (čeprav ni lahko!) - ob ljubeči podpori, potrpežljivo obrnemo proces - ugotovimo ter ozavestimo, KAJ želimo OTOPITI, kaj nas boli. Se zagrizemo v bolečino in sčasoma - gremo skozi njo, na drugo stran. V svobodo. Začnemo skrbeti zase in se, z vključenim razumevanjem sebe in spoštovanjem sebe ter svoje odvisnosti, od katere se učimo - imamo vedno bolj in bolj radi.


Sorodne vsebine: 
--> V čem so odvisniki podobni najstnikom?




Ni komentarjev:

Objava komentarja