Po rojstvu otroka vsak v svojem svetu

Čas, ko par dobi otroka, je včasih/pogosto prvi čas, ko se partnerja počutita vsak v svojem svetu. Ko se sveta partnerjev ločita.
Pred otrokom sta ˝vse˝ počela skupaj, po službi sta imela ves čas na voljo za pogovore, konflikte, glajenje konfliktov, skupne hobije, pogovore o tem, kaj se je dogajalo v službi ali s prijatelji, nemoten čas za spolnost ipd.
Ko se rodi otrok, postane mama mama in oče oče.


Povezana slika
V praksi in v današnjem času to največkrat pomeni, da gre oče v službo, se tam trudi in uči, popoldan teče domov, da pomaga okoli otrok, vmes gre na kak šport, s prijatelji naokoli ipd. Mama je pa bolj ali manj neprestano doma, prevzame velik del opravil v zvezi z otroci in velik del gospodinjstva, redkeje gre ven, 11 mesecev ne dela...

Pustimo to, koliko in kdaj bi lahko oče pomagal oz. kar ˝očetoval˝. Narava je narava in po naravi je otrok bolj navezan na mamo, se doji, zahteva njeno bližino ipd. Dejstvo je, da se partnerja znajdeta vsak v svojem svetu, vsak v svojih naporih in v hektičnosti dni in tednov potrebujeta počitek, umiritev, pozornost, skrb drugega in posluh. OBA.

In ravno tukaj je zanka - ker potrebujeta to OBA, drug drugemu to s težavo nudita, še posebej, ko se utrujenosti pridruži zamera:
˝Nič mi ne pomagaš, nič se ne brigaš za to kako je z otroci in mano, vse ti je samoumevno, vse delo je na meni...˝
˝Vso svojo energijo namenjaš otroku in hiši, kaj pa jaz, kaj pa midva? Te sploh zanima kako je v službi? Sploh ne vidiš kako se trudim za vas in okoli vas.˝

In rešitve?
- poskusita razumeti in sprejeti, kar se vama dogaja. Razjasnitev prinese sprejemanje in odpre vrata ljubezni
- poskusita, vsaj psihično, čim pogosteje in čeprav le za trenutek, vstopiti v svet drugega: povprašajta se, kako se počutita; kakšen je bil vajin dan; vprašajta se, kako si lahko pomagata
- ponudita si roko, kadar lahko: žena doji? Zmasiraj ji ramena. Sesa? Vzemi ji sesalec iz rok, če le imaš čas. Otrok joka? Dvigni ga. Partner se zdi napet? Povprašaj ga o službi. Prisluhni skrbem. Prinesi mu čaj.
- ustvarjajta nov skupen svet. Poljubi in objemi? Pogled na vajine otroke, ki so vajin svet. Film? Sprehodi v dvoje ali troje? 5 min pogovora o dnevu? Malenkosti štejejo. Sanjarita o vajini prihodnosti. O času, ko bo časa več. Imata kakšne želje?
- potrpežljivo počakajta 3 ali 4 leta, ko bo otrok postal vsaj malo samostojen :) - z zavedanjem, da vajin svet obstaja in da JE tam. Da ljubezen je. Da vidva še vedno sta. In s čim večjim razumevanjem za svet drugega.

Ni vedno lahko, se pa vsi trudimo, da nam je čim več časa lepo. In da opazimo svet drug drugega.
Povezana slika

Ni komentarjev:

Objavite komentar