Sama sem o Mihaly Csikszentmihalyi-ju (izgovori se: Mihajli Čiksentmihajli) prvič slišala na svojem študiju psihologije. Ko sem ga v živo videla na konferenci iz pozitivne psihologije, kjer sem predstavljala študentsko raziskovalno delo, pa sem bila čisto vznemirjena - kot da vidim neko slavno osebo 🙂. Nekdo, o katerem smo se učili in govorili, je stal TAM - iz mesa in krvi. Bila sem navdušena, hkrati pa se jasneje zavedla, kako so vsi raziskovalci, teoretiki, pisci knjig in drugi - preprosto LJUDJE. In kako raziskujejo ter se ukvarjajo s tistim, kar jim je blizu ter temu posvetijo ogromno svojega časa.
Mislim, da je bil to pomemben trenutek, ki mi je poslal nekaj vetra v jadra zaupanja vase. In zmanjšal zgolj slepo sledenje drugim 🙂
Mihaly Csikszentmihalyi poudarja, da so ljudje najsrečnejši, ko so v stanju zanosa (ang. flow). V svojem delu (1990) med drugim pravi, da najlepši trenutki v naših življenjih niso takrat, ko smo pasivni, opazujoči, sproščeni... Temveč, da se najboljši trenutki običajno pojavijo, ko je človekov um in telo raztegnjen do njegovih meja, v prostovoljnem trudu za to, da bi dosegel nekaj težavnega in vrednega.
V tem stanju, je ugotovil Csikszentmihalyi, najdejo ljudje pristno zadovoljstvo, stanje zavesti, ki smo ga poimenovali zanos (ang. flow). V tem stanju se počutijo, da jih je aktivnost popolnoma posrkala vase in običajno gre za aktivnost, ki zahteva določeno mero ustvarjalnosti. V tem stanju ˝optimalnega doživljanja˝ se počutijo močne, pozorne, na vrhuncu svojih zmogljivosti in ustvarjalnosti, niso negotovi vase in imajo občutek kontrole in obvladanosti, brez posebnega napora.
Ste se že kdaj počutili tako?
Ko sem sama v stanju zanosa, se resnično počutim tako kot pravi Csikszentmihalyi. Najsrečnejša in najbolj zadovoljna, v sledenju nečemu, za kar imam občutek, da MORAM, hkrati pa tudi ZMOREM opraviti. V stanju izpolnjenosti in pristnega užitka.
Pri sebi vidim, da kadar ustvarjam in delam ter sem ob tem v stanju zanosa, ustvarim moje najboljše izdelke, veliko lahkotneje in z veseljem kot če nisem v stanju zanosa. V bistvu se že, ko to pišem, počutim navdušeno in veselo 😁
Ko sem v stanju zanosa, me ne vodi strah pred prihodnostjo ali finančno nestabilnostjo; niti ne želja po dokazovanju ali potrditvi. Temveč pristno zanimanje za določeno področje in občutek poslanstva, da v določenem trenutku MORAM (a to ni tisti zoprn, ko imaš občutek, da moraš zaradi nekih zunanjih faktorjev, v bistvu pa želiš) nekaj narediti. Običajno se to resnično zgodi med dejavnostmi, ki zahtevajo mojo ustvarjalnost, včasih pa tudi pri drugih aktivnostih, ki me v tistem trenutku ˝pokličejo˝ - včasih je to lahko tudi pospravljanje ali urejanje doma, ki pa je v drugih trenutkih zgolj opravilo.
Zanosa seveda ne opisuje le Csikszentmihalyi. Kot običajno, se raziskovanje različnih stanj v nas raztegne daleč v zgodovino človeštva. Daoist Zhuangzi (prebrala tukaj) npr. opisuje primer zanosa pri mesarju Dingu, ki se je izuril pri sekanju mesa, ob tem pa doživljal zadovoljstvo in ponos kljub temu da je bil to na Kitajskem podcenjen in preziran poklic. Ding je rekel, da boljši kot postaja pri sekanju mesa bolj se uči, kako ˝iti s tokom stvari˝ (ang. going along with things). Uči se harmonizacije z Dao-m oz. Tao-m (slo. ˝pot˝, ˝smer˝, ˝ključ˝), ki označuje intuitivno poznavanje življenja kot takega. Dao začutiš ne skozi analiziranje, temveč skozi aktivno doživljanje življenja iz trenutka v trenutek.
V nasprotju s tem, kar običajno mislimo, pa Csikszentmihalyi poudarja še eno značilnost zanosa: občutek kontrole. V zanosu smo komaj, ko smo močno notranje motivirani, da nekaj naredimo, ob tem čutimo zadovoljstvo, hkrati pa ob tem doživljamo občutek kontrole, ki gre z roko v roki v tem, da se zavedamo, da nekaj tudi ZMOREMO narediti (čeprav v stanju zanosa naredimo še več in bolje kot smo mislili, da znamo). V stanju zanosa nimamo občutka, da smo pasivno deblo, ki ga premetava voda sem in tja, temveč imamo občutek, da vemo kam gremo in da imamo določeno mero nadzora nad našo zavestjo. Nismo kontrolirani od zunanjih stvari, temveč naša moč prihaja od znotraj. V stanju zanosa svojo pozornost zavestno usmerimo na določen cilj, naša psihična energija dobesedno TEČE (ang. flows) v smer tega cilja in rezultat je nova ureditev ter občutek harmonije znotraj sebe.
V tem stanju imamo občutek, da takrat ni pomembno nič drugega, da je izkušnja zelo prijetna in da želimo to doživljati še naprej, ne glede na ceno, ki jo bomo za to plačali, npr. čas (Cskikszentmihaly, 1990).
Sama mislim, da je sledenje notranjemu občutku zanosa, temu, kdaj in kako se pojavi, dober pokazatelj tega, katera aktivnost, poklic, hobi ipd. je tista, ki nam je resnično pisana na kožo; ki ji je vredno posvetiti več časa in jo razvijati.
Če bomo počeli to, ob čemer čutimo zanos, se tudi ne bomo toliko obremenjevali s strahom pred napako, negotovostjo, dvomom vase. Ker ko smo v stanju zanosa, se ne ukvarjamo toliko s sabo. Ne dajemo toliko poudarka NASE, temveč na AKTIVNOST, ki jo počnemo.
In ta aktivnost nam prinaša tudi veselje.
A ni to nekaj najlepšega? 😊
Če se sprehajate po moji spletni strani www.zanos.si, boste našli kar veliko citatov Csikszentmihalyi-ja, sama pa si želim, da bo čim več ljudi čim bolj pozdravilo sebe, opolnomočilo sebe in rešilo (ter sproti reševalo) svoje težave do te mere, da bo več prostora za aktivnosti, ki vas veselijo in za občutenje zanosa ob načrtovanju svojega življenja. Tako družinskega kot poklicnega. Za občutenje ljubezni v nasprotju s strahom.
Vam lahko pri tem pomagam? 💓
Pišite mi.
Vir
Csikszentmihalyi, Mihaly (1990). Flow: The Psychology of Optimal Experience. New York, NY: Harper and Row.
Ni komentarjev:
Objavite komentar