Želim si, ampak...

Česa si želite v tem življenjskem obdobju? Kaj je tisto, na kar pomislite, pa ob tem začutite več veselja, radosti in, morda, pozitivnega vznemirjenja? Morda si želite odpreti lastno podjetje; morda si želite na potovanje; morda si želite otroka; ali pa dokončati nekaj, kar ste začeli in bi morali pri tem vztrajati ter premagati še zadnji, tisti najbolj strm ter naporen klanec. In kaj vas ovira pri tem, da bi naredili korake smer, ki jo v sebi čutite, da vas veseli in polni? So ovire zunanje ali si jih postavljate sami?
Kateri strahovi se skrivajo zadaj? Najtežji koraki so tisti, pri katerih premagujemo tudi sami sebe. Pri katerih smo prisiljeni soočati se s sabo, opuščati določene vzorce in graditi nove. Strahov, ki se pojavijo, ko pomislimo na naše želje, ne rabimo odrivati. Vseeno pa moramo paziti, da ne bodo strahovi zasenčili tudi vsega lepega, ki spremlja naše želje. Vedeti moramo, da ne glede na to kako pozitiven deluje dogodek navzven, lahko ob njem začutimo visoko raven stresa. In normalno je, da stres, dvome in negotovost začutimo tudi, če le pomislimo na to, da bi se ta dogodek zgodil nam. Ali da bi sami nekaj naredili v to smer.
Marsikateri izmed mojih klientov se počuti slabo, je kritičen do sebe in se mu zdi, da je z njim nekaj narobe, ker ob poroki, nosečnosti, koncu šolanja ali drugih spremembah, ki so si jih želeli, ne čuti zgolj veselja in olajšanja. Nekje od spodaj se mu lahko zdi celo, da je odsotnost veselja ali višja raven stresa znak, da se je narobe odločil. Ali da to, kar si želi, v resnici ni zanj.
Pojavi se lahko tudi podzavestno prepričanje, da so ta neprijetna čustva v bistvu intuicija, ki mu sporoča, da pot, za katero se je odločil, ni v redu. A temu ni tako.
Če pogledate lestvico stresnih dogodkov (Holmes in Rahe, 1967) na koncu zapisa, ki je nastala na podlagi raziskav, vidimo, da ljudem največ stresa povzroča smrt zakonca, temu sledi razveza, že na 7. mestu pa je navedena tudi poroka, ki se smatra kot zgolj pozitiven dogodek, ob katerem naj bi bil človek le vesel. Poleg poroke nam stres povzročajo tudi durgi, sicer pozitivni, dogodki v življenju, med njimi rojstvo otroka, nosečnost in celo pomembni dosežki in nagrade.
Lahko bi rekli, da nam stres povzročajo vsi dogodki, ki pomenijo večje spremembe v našem življenju, ne glede na to ali smo si jih želeli ali ne, saj nujno vodijo v naše prilagajanje na te spremembe. Tudi to, da v življenju dobimo nagrado, za katero smo garali dolgo časa, nam lahko vzbudi marsikatere strahove (npr. ali sem tega sploh vreden; kaj si bodo o tem mislili drugi; kaj bodo od mene pričakovali sedaj, ko sem to dosegel; kako bodo gledali name; kateri cilj imam pa v življenju sedaj in kaj naj sploh sedaj počnem...), ki zahtevajo soočanje z njimi in pretresanje naših prepričanj ter mnenj. Ne glede na to ali pričakujemo pozitivne spremembe ali ne, je sprememba pač sprememba. In ko smo na tem, da odpremo nova vrata, se temu nujno pridružijo tudi dvomi in negotovost.
Kot smo že rekli - strahov in dvomov, ki se pojavijo, pa ne smemo le odrivati. Velikokrat je celo koristno, da se vanje zazremo, jih ugledamo in poskusimo ubesediti. Meni je najlažje, če to naredim v pisni obliki: da vzamem papir in pisalo, se uležem na posteljo, malo ˝zasanjarim˝, jih začutim in zapišem. Ko to naredim, občutki in čustva, ki me prežemajo, niso le ˝tam zunaj˝, neobvladljivi in avtomatski, ampak jim dam glas. Tako zapišem možne scenarije, ki se vrtijo v moji domišljiji in točno vem, česa me je strah. In že le to zmanjša njihov primež. Nato lahko ločim tiste scenarije, ki se bodo zgodili z večjo verjetnostjo in tiste, ki se najverjetneje ne bodo zgodili. Ki so manj realni. Hkrati pa s tem ugotovim tudi, kako jih lahko pomirim. Kaj JE v moji moči (npr. varčevati za poroko, si jo organizirati po svoje...), kaj pa ni.  Ko sprejmemo in dovolimo, da se zgodi tudi tisto, česar ne moremo kontrolirati (npr. da se bo na poroki ulil dež ali da se bo nekdo preveč napil in sprožal nelagodje v drugih), namreč damo temu mesto, to sprejmemo in nas ne preseneti.  In ko ˝izčutimo˝ strah ter to, česar NE želimo, toliko lažje zaznamo, česa pa SI želimo. V katero smer in zakaj želimo delati. Kaj želimo dati. Ko izčutimo strah, lažje začutimo ljubezen. 

Ko pomislite na to, kar si želite, se lahko vprašate tudi, kako se boste počutili, če svoje želje, ki bi jo lahko uresničili, ne boste uresničili nikoli. Kako bi se počutili, ko bi nekoč, v prihodnosti ali morda celo po svoji smrti, pogledali nazaj na svoje življenje in videli, ob čem ste čutili strah, ljubezen in radost, pa tega niste vsaj poskusili uresničiti zaradi svojih strahov? Je vredno? Bi to sprejeli z lahkoto ali bi vam bilo žal? 


A ne fokusirajmo se le na strahove. Namenimo jim pozornost, učimo se od njih, ozavestimo scenarije v naših glavah, ki so pogosto fiktivni, nato pa se usmerimo v pozitivne stvari, ki spremljajo naše želje - na občutke prežemajoče ljubezni in veselja; na  radost in srečo, ki jo čutimo ob tem. Na optimizem in pozitivnost. Nikoli namreč ne moremo vedeti ali je neka odločitev 100% pravilna in zagotovo ne bomo ob uresničevanju te želje doživljali le pozitivnega. Vprašanje pa je, koliko lepega ter zanimivega bi nam bilo odvzetega, če sebi ne bi sledili. Pogumno naprej!

Če potrebujete pri uresničevanju svojih želja in pri pretresanju svojih strahov spodbudo, sem vam z veseljem na voljo. Pišite na mojca.majerle@zanos.si.

Srečno!
Tabela 1: Lestvica stresnih dogodkov

Dogodek

Št. točk

Zakončeva smrt

100

Razveza

 73

Smrt bližnjega družinskega člana

63

Poroka

 47

Upokojitev

45

Nosečnost

 40

Težave v spolnosti

39

Rojstvo novega družinskega člana

 39

Spremembe na delovnem mestu

 39

Večje spremembe finančnega stanja

 39

Zamenjava vrste dela

37

Zadolžitev za večjo vsoto denarja

 35

Težave pri poravnavi dolgov in posojil

35

Spremenjena odgovornost na delovnem mestu

29

Napredovanje, nagrade

 28

Spremembe navad in običajev

24

Nesoglasje z nadrejenimi

23

Sprememba delovnega urnika ali načina dela

20

Najem posojila

17

Spremenjen način spanja

 16

Sprememba prehrambenih navad

15

Počitnice

 13

Praznovanje večjih praznikov

12

VIRI
Holmes, T. H. in Rahe, R. H. (1967). The social readjustment rating scale. Journal of Psychosomatic research, 11(2), 213-21.

2 komentarja:

  1. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  2. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši