Igre moči in pomen zavedanja lastne moči

V zvezi, partnerstvu in drugih (prijateljskih, delovnih) odnosih se prej ali slej pojavijo borbe za moč, prevlado in, namesto, da bi se usmerili v tisto, kar si želimo ter v skupen cilj, se skoncentriramo na kratko elastiko med nami in drugim, ki jo vlečemo, raztezamo in napenjamo med pari skrajnosti:

• med nadrejenostjo in podrejenostjo
• med mano in tabo
• med mojim prav in tvojim prav.

Nismo več usmerjeni v iskanje razumevanja sebe ter drugega, temveč v bojevanje, zamere, užaljenosti, vojno. 

Elastika med nami predstavlja odvisnost drug od drugega, iz katere se ne zmoremo in ne znamo iztrgati. Zakaj odvisnost? 
Ker postane naša vrednost odvisna od zmage nad drugim ali od tega, da drugega pridobimo na svojo stran. 
Ker pozabimo na sebe, naše lastno življenje in cilje ter začnemo vso energijo usmerjati v medsebojne boje. Ki nas izčrpajo. 
A se, ker ne dobimo potešitve ter ker obstaja nekaj nerazrešenega, zaganjamo vedno znova.

Želimo ohraniti povezanost, ne pa konfliktov.

Vse to se še poostri, ko smo sami nezadovoljni, ko nam nekaj v življenju ne teče tako, kot bi si želeli, ko se počutimo nemočne in nesamozavestne in ko se počutimo, da je z nami (in z našim življenjem) nekaj narobe.

Takrat pozabimo na to,  koliko moči in veličine je v resnici v nas in kakšne spremembe prinese zavedanje lastne moči in veličine. Namreč:

Ko se zavedamo lastne moči in veličine…	Ko se lastne moči in veličine ne zavedamo…
Se zavedamo moči in veličine drugih	Moči in veličine drugih ne vidimo ali je nočemo videti.
Želimo spodbuditi druge, da tudi sami uvidijo, koliko moči in veličine se skriva v njih	Moč in veličina drugih, ki jo slutimo, nas plaši in ogroža. Želimo preprečiti, da bi videli, kaj imajo.
Se zavedamo tudi možnosti, da s svojo močjo in veličino druge namerno ali nenamerno prizadenemo.	Imamo občutek, da nas bodo drugi prizadeli ali ranili na vsakem koraku.
Pazimo na soljudi, hkrati jim postavimo zdravo mejo.	Poskušamo druge raniti in prizadeti, preden bodo oni naredili to nam.
Čutimo ljubezen do sebe in drugih.	Doživljamo frustracijo, ko pomislimo na sebe in druge. Čutimo jezo, žalost, obup, nemoč…

Seveda tudi zavedanje lastne moči in veličine niha. Včasih se je zavedamo in jo čutimo, spet drugič ne. Vsekakor pa jo je lažje poiskati in začutiti znova, ko smo jo enkrat že začutili. In ko smo enkrat že pogledali skozi ta očala. Vztrajno ter z zaupanjem naprej.