Zakaj je ljubeče raziskovanje sebe ključno?

Zavestno prehranjevanje je razdeljeno na več točk (ne nujno v tem vrstnem redu):

1.       Na razmislek o sebi, začutenje sebe in pregled sebe (npr. prepričanj, miselnih vzorcev, čustvenih in vedenjskih vzorcev, telesnega počutja) na osnovi različnih delov prehranjevalnega procesa, npr.:

-          na osnovi tega kaj jemo, kdaj jemo, koliko jemo, ob kom jemo in kako jemo (ter vseh kombinacij, npr.: kdaj jem več kot običajno? Katero hrano jem hitreje? Pred katerim dogodkom ne jem? Ob kom pojem manj?)

-          na osnovi tega katere misli, čustva in vedenja se nam sprožajo pred hranjenjem, med hranjenjem in po njem

-          na osnovi tega kako se vedemo v različnih situacijah, kjer je hrana prisotna ali odsotna (npr. rojstni dnevi) in na osnovi tega kako smo se v podobnih situacijah počutili v primarni družini

2.       Na povezavo ugotovitev iz prve točke z različnimi deli našega življenja, npr.:

-          Preteklost (primarna družina, šola)

-          Sedanjost (kako določen način mojega ravnanja vpliva na moje odnose ter delo  in širše delovanje v sedanjosti)

-          Prihodnost (kako bi moje dosedanje ravnanje vplivalo name v prihodnosti; kaj bi si želel/a zase)

3.       Na spodbujanje ljubečega raziskovanja sebe in iskanja vzrokov, odgovorov ter rešitev –  ne pa kritik

Torej - zakaj je ljubeče raziskovanje sebe ključno?

Ne zato, ker bi bil to zgolj izraz za ˝ne znam vam pomagati, da bi se spremenili v smer, ki si jo želite, zato je najbolje, da se preprosto sprejmete˝, temveč  zato, ker :

-          brez ljubeče odprtosti in raziskovalne narave ne moremo ugotoviti o sebi več, kot trenutno vemo, saj si ne dovolimo pokukati v misli, prepričanja in čustva, ki so za nas neprijetna – do sedaj nedovoljeno bi v stanju kritičnosti namreč vzbujalo blažje ali močnejše občutke sramu, krivde in nevrednosti. Tega pa si seveda nihče ne želi.

-          brez ljubeče odprtosti in raziskovalne narave ne znamo videti onstran naše trenutne situacije, jo povezati s preteklostjo ali prihodnostjo in zato, ker

-          brez ljubeče odprtosti in raziskovalne narave ne moremo dolgoročno spremeniti ničesar. Ko smo do sebe ljubeči in razumevajoči, nad samo ne izvajamo pritiska, zato je lahko sprememba na bolje postopna, trajnejša in bolj gladka ter mila – resda pa zato tudi manj opazna kot ˝uspeh iz danes na jutri˝