Komu psihološko svetovanje in psihoterapija (v Zanosu) NISTA namenjena?

Psihološko svetovanje ali psihoterapija - več o razliki si lahko preberete tukaj ni (vsaj v Zanosu ne) za osebe, ki:


1. Me bodo želele prepričati, da so nenormalne in da jim ni pomoči

Prepričana sem, da smo vsi normalni, različni simptomi, tako psihični kot fizični so samo pokazatelji tega, da moramo nekaj spremeniti ali sprejeti - v okolju ali znotraj sebe. 

2. Na kratko opišejo svoj problem in čakajo na rešitve

Primer: ˝Veš, sem depresivna. Kar naprej jočem ali se jezim... No, zdaj mi pa pomagaj.˝

Psihološko svetovanje je kratkoročnemu svetovanju, usmerjanju ali pogovoru namenjeno malenkost bolj kot psihoterapija, vseeno pa (na žalost ali na srečo) nimam čarobne palčke, s katero bi lahko izbrisala vse probleme in jih nadomestila z željami. 

Zakaj na žalost? 
Zato, ker bi bilo to veliko enostavneje in hitreje.

Zakaj na srečo?
Zato, ker bi ljudje hodili po ˝hitre tabletke˝ (dejanske ali simbolične), ne bi se pa naučili in ugotovili ničesar o sebi - posledično bi se počutili odvisne od ˝hitrih tabletk˝. 
Meni osebno so svetovanja in psihoterapija (ja, tudi psihoterapevti hodimo na psihoterapijo - ne samo prostovoljno, ampak tudi obvezno) dala v največji meri ravno to - spretnosti kako brskati po sebi, ugotavljati vzroke, posledice in iskati rešitve. 

Naj zveni še tako klišejsko, pa vendar - moč je v nas (prav tako pa tudi v povezovanju z drugimi),
˝brskanje po sebi˝ pa je občasno tako zabavno kot reševanje križank :) (občasno pa tudi boleče in neprijetno)


3. Želijo zagotovilo, da bo vse v redu

Primer: ˝Zgodilo se mi je to (nekaj žalostnega) in to (nekaj, na kar se običajno odzovemo z jezo) in zdaj me skrbi to (nekaj, za kar ne moremo z veliko verjetnostjo trditi, da se bo izšlo dobro). No, reci kaj, povej mi, da bo vse ok!˝

Za nekaj, za kar ne morem vedeti, da se bo razvilo kot si oseba želi, seveda ne morem dajati napovedi.
Kljub temu zrem v prihodnost ljudi in osebnostnega razvoja človeka precej optimistično.
Če bi bilo nasprotno, se najverjetneje ne bi odločila za psihoterapevtsko izobraževanje :)

4. Niso pripravljene brskati po sebi 

Počeli bomo ravno to. Razglabljali in brskali. Seveda do meje, ki bo človeku še približno udobna, tako da bo občasno malo pritiska za korak naprej, vendar ne toliko, da bi se želel obrniti in zbežati. 
Učili se bomo namreč psihologičnega mišljenja, ki bo osebi pomagalo, da bo lahko konstruktivno (in ne tako, da se bo vrtela v začaranih krogih in si škodovala) brskala po sebi tudi takrat, ko bo na svojem.

Popolnoma običajno pa je, da nam kdaj preprosto ne prija brskati po sebi, niti ni to za nas v tistem trenutku najbolj učinkovito. V tem primeru se lotimo drugih metod in tehnik (sproščanje, ustvarjanje, pisanje ipd.).

Rada imam svoje delo. :)




Ni komentarjev:

Objavite komentar