Prazniki = hrana

Takole je: bili so prazniki. Prazniki = hrana.

Vsi smo jedli veliko. In sedaj se počutimo nekako napihnjeno, široko, morda mastno ipd. in ni nam čisto lagodno. 
Kaj narediti?
- OPAZITI občutek, da smo se napihnili ali poredili in ga POIMENOVATI s svojimi besedami
- Se ZAVEDATI, da ni to nič takšnega in da to ne pomeni, da smo se zredili (ali da se bomo zredili) za 10 kilogramov
- SPREJETI ta občutek in dovoliti, da ga čutimo. Ostati z njim kolikor dolgo je potrebno, da se nanj navadimo (ne od njega bežati - dejstvo je, da je že tukaj!)

Telo nas zgolj prijazno opozarja, da ima hrane dovolj.
Kaj pa potem? 

Telo nas zgolj prijazno opozarja, da ima hrane dovolj.
Kaj pa potem? 
- Iti nazaj v svoj ritem, delati, kar nas veseli in tako odmisliti telo ter hrano in morebitno misel na hujšanje.
Nato bomo spontano prišli nazaj v običajen ritem in sledili telesu.
Če pa se občutka, da smo se zredili, prestrašimo in začnemo panično razmišljati, da bomo jutri RES začeli hujšati ali da ne bomo jedli večerje ali zajtrka ipd., pa se lahko ujamemo v začarani krog nezadovoljstva.
Torej: pojdimo poslušat glasbo, brat knjigo, plesat, pospravljat, se smejat, pogovarjat in zabavat, jutri pa začnimo s službami/šolami/običajnim ritmom delovnega dne!
- vsi s podobnimi telesnimi občutki 

Lahko noč!





Ni komentarjev:

Objava komentarja