Nikakor ne!
Ljudem, ki so ujeti v diete, nizko samopodobo, obup in samokritiko, pa pred odločitvijo za, npr., ˝prehrano brez sladkorja˝ priporočam predhodno učenje Zavestnega prehranjevanja in obnovitev stika s sabo,
Ljudem, ki so ujeti v diete, nizko samopodobo, obup in samokritiko, pa pred odločitvijo za, npr., ˝prehrano brez sladkorja˝ priporočam predhodno učenje Zavestnega prehranjevanja in obnovitev stika s sabo,
kajti:
komaj ko izstopimo iz začaranega kroga diet,
se znova naučimo poslušati svoje telo,
se otresemo občutkov krivde, zaupamo sebi,
in prepoznavamo svoje osebne razloge za prenajedanje
TER to prakticiramo dovolj časa (običajno nekaj let),
- tako da postane mehanizem prepoznavanja želje po prenajedanju in razlogov za to že utečena praksa in avtomatizem -
šele takrat smo dovolj ˝natrenirani˝, da se v znano zanko prehranjevanja in slabe vesti več ne ujamemo, ker jo opazimo že, ko se našemu vratu komaj približuje.
In takrat, ko se, kar se našega prehranjevanja tiče, počutimo svobodni ter neobremenjeni, hrana pa ni več grožnja,
lahko začutimo željo za zavestno odločitev, da bi se prehranjevali drugače -
da npr. ne bi jedli mesa,
da bi iz naše prehrane izločili umetni sladkor ipd.
Takšna, zavestna odločitev, iz želje po zdravju
in ne iz strahu pred debelostjo
ali iz strahu pred našimi čustvi, mislimi ali konkretnimi dogodki v našem življenju,
zraste na popolnoma drugačnih temeljih kot diete, katerih smo se lotevali kdaj prej.
Vseeno pa je tudi takrat dobro ostati pozoren na morebitne znake, da nas naša odločitev utesnjuje, obremenjuje, omejuje in nam znova vzbuja samokritiziranje in slabo vest.
Nekatera vrata je dobro pustiti vsaj priprta. :)
komaj ko izstopimo iz začaranega kroga diet,
se znova naučimo poslušati svoje telo,
se otresemo občutkov krivde, zaupamo sebi,
in prepoznavamo svoje osebne razloge za prenajedanje
TER to prakticiramo dovolj časa (običajno nekaj let),
- tako da postane mehanizem prepoznavanja želje po prenajedanju in razlogov za to že utečena praksa in avtomatizem -
šele takrat smo dovolj ˝natrenirani˝, da se v znano zanko prehranjevanja in slabe vesti več ne ujamemo, ker jo opazimo že, ko se našemu vratu komaj približuje.
In takrat, ko se, kar se našega prehranjevanja tiče, počutimo svobodni ter neobremenjeni, hrana pa ni več grožnja,
lahko začutimo željo za zavestno odločitev, da bi se prehranjevali drugače -
da npr. ne bi jedli mesa,
da bi iz naše prehrane izločili umetni sladkor ipd.
Takšna, zavestna odločitev, iz želje po zdravju
in ne iz strahu pred debelostjo
ali iz strahu pred našimi čustvi, mislimi ali konkretnimi dogodki v našem življenju,
zraste na popolnoma drugačnih temeljih kot diete, katerih smo se lotevali kdaj prej.
Vseeno pa je tudi takrat dobro ostati pozoren na morebitne znake, da nas naša odločitev utesnjuje, obremenjuje, omejuje in nam znova vzbuja samokritiziranje in slabo vest.
Nekatera vrata je dobro pustiti vsaj priprta. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar