Tolikokrat se pogovarjamo o RAZLIKAH med moškimi in ženskami, da na podobnosti pogosto kar pozabimo. Razlik se je dobro zavedati in o njih pisati/govoriti, da ne tlačimo NA SILO, eno ali drugo stran, v isti koš, ter da se lažje identificiramo s tistim, kar globoko v sebi čutimo, da je NAŠE.
O podobnostih je dobro govoriti, da ne LOČUJEMO na silo, da gradimo razumevanje med obema ˝stranema˝ ter da damo tudi sami sebi pravico prehajanja. Ker: kje pa piše, da moški niso (tudi) ranljivi? In da ženske nismo močne ter ne zmoremo biti voditeljice/vodje? (če omenim le par najbolj očitnih stereotipov)
Stereotipi so se razvijali, gradili in utrjevali leta in leta. V prvi vrsti zaradi lažje orientacije, ureditve življenja, poenostavljanja in razdelitve vlog. Kar ni narobe. In je tudi zelo koristno. Težava pa nastane, ko začnemo tovrstno poenostavitev izkoriščati in izrabljati proti drugemu spolu (ali proti SEBI!) ter ko sprememb in prehodov ne dopuščamo več. Vsaka ureditev namreč potrebuje prostor za prilagajanje ter spremembo - tako v politiki, kot tudi na področju vlog, družine, partnerstva... In tudi znotraj nas samih. Sicer ujamemo ter zapremo sami sebe. V strahu - ˝Neee! Kaj pa, če bo še huje?? Je že razlog, da je tako, kot je.˝
Ker je ravno 8. marec, mednarodni praznik Žensk - pa naj napišem še tole: hvala za vse močne, vizionarske in skrbne ženske, ki so se borile. In hvala za vse vizionarske in napredno misleče moške, ki so spremembe podprli! Skupaj so dosegali in presegali - omejujoče ureditve in poglede (tako moških kot tudi žensk). Hvala, da ste nam zgradili našo sedanjost.
Dandanašnjim ženskam pa namenjam tole: čeprav razlike med ravnanjem z moškimi in ženskami (pa naj bo to na poklicnem področju, v šolah ali zgolj na poštnem okencu) še vedno obstajajo, pa imamo v razvitejših državah, enakopravnost uzakonjeno in tudi uradno ˝dovoljeno˝. Vem, da je težko in velikokrat krivično, vseeno pa smo ME tiste, ki MORAMO ter LAHKO, presežemo občutek podrejenosti in manjvrednosti V SEBI. Če se počutimo podrejene, to seveda odslikava zunanji svet, hkrati pa lahko, z dobro nastavljenim LASTNIM ogledalom, odsev vrnemo - in se ukoreninimo v tistem, kar nam pripada in kar si želimo.
In še podobnosti:
- Oboji imamo navade, s katerimi preganjamo stres - pa naj bodo to računalniške igrice, brskanje po spletu, hrana, nakupovanje, pritoževanje, tv, cigareti...
- Oboji se kdaj primerjamo z drugimi in obrekujemo! Veliiiko moških sem to že slišala početi.
- Oboji kdaj pametujemo in vsiljujemo svoje mnenje.
- Oboji smo radi lepi in tudi v splošnem radi skrbimo za to, da se dobro počutimo.
- Oboji smo kdaj leni, negotovi ter se vedemo kot otroci (ego stanje Otroka)
- Oboji kdaj počnemo kaj, kar je ogabno ali neprimerno.
- Oboji smo kdaj razpuščeni.
- Oboji uživamo v spolnosti, prav tako nas pritegnejo takšne ali drugačne pornografske vsebine!
- Oboji pogledamo za nasprotnim spolom - čeprav smo v vezi.
- Oboji iščemo ljubljenost, razumevanje, sprejemanje, pa tudi odnos, v katerem imamo občutek, da imamo možnost vplivati, izraziti ljubezen in kjer smo slišani.
- Oboji smo kdaj utrujeni, sitni in nepripravljeni na dialog ter prilagajanje.
- Oboji, tu in tam, potrebujemo mir.
- In zabavo.
- Oboji smo kdaj zlomljeni in potrebujemo pomoč ter podporo.
- Oboji se branimo ali umaknemo, če se čutimo napadeni.
- Oboji potrebujemo izzive, cilje ter dosežke.
- In oboji smo tudi družinski ljudje (v povprečju)
Ni komentarjev:
Objavite komentar