Če se pretirano zanašamo na to, kakršni (mislimo, da) smo, ne bomo nikoli izvedeli, kakšni BI LAHKO BILI.
Če pretirano sledimo navodilom, kako naj bi živeli, ne bomo nikoli izvedeli, kako je ŽIVETI PO SVOJE.
Sama mislim, da so vsi recepti, navodila za življenje in ideali, zgolj smernice ter viri, od koder lahko črpamo ideje.
Ste vedeli npr., da nekateri menihi jedo samo enkrat dnevno? In da ne sledijo ˝zahodnemu˝ pravilu - jejte vsaki 2-3 ure?
Zavedati se moramo, da se tekom zgodovine in evolucije človeka, stili življenja, ideali in cilji človeka spreminjajo. In še se bodo spreminjali! To, čemur sledimo danes in kar želimo doseči, ne bo trajalo večno.
Če bi želeli slediti vsem idejam in receptom, bi:
- bili v prvi vrsti zmedeni, saj je na ˝tržišču˝ ogromno nasprotujočih se navodil za življenje in receptov
- se pretirano silili v nekaj, kar nam ne ustreza in posledično razvili nezdrav odnos do sebe
- se kritizirali ali hvalili, nagrajevali ali kaznovali, glede na to, kako zelo ˝pridno˝ sledimo vsem pravilom
- izgubili stik s sabo, zmožnost ter znanje prisluhniti sebi, slediti lastnim potrebam in sprejeti vse lekcije, ki so nam na voljo
Zato: spremljajte stile življenja različnih ljudi in najrazličnejše informacije, ne pozabite pa pogledati vase. Naj vas vsaka nova informacija ne vrže iz tira. Zaznajte svoje bistvo. Dajte si dovoljenje in zavedajte se, da IMATE znanje, občutek ter PRAVICO živeti po svoje in na lastni koži preizkusiti kaj vam ustreza in kaj ne. Pravico imate tudi premisliti si! In spremeniti mnenje! Na dnevni ravni se večkrat vprašajte: ˝Kaj potrebujem v tem trenutku? Kako se počuti moje telo v tem trenutku?˝, lahko tudi konkretneje: ˝Ali se bom resnično počutil/-a bolje, če bom pojedel/-a še več? Ali mi trenutno resnično ustreza družba/samota˝, na koncu dneva pa: ˝Kako bi lahko, po napornem dnevu, poskrbel/-a zase? Kaj bi mi obnovilo in povrnilo energijo?˝
V življenju tako neprestano, vsakodnevno iščemo RAVNOTEŽJE:
- med lakoto in sitostjo
- med potrebo po samoti in individualnostjo ter željo po druženju in povezovanju
- med aktivnostjo in počitkom ter obnovo energije
- med skrbjo zase in skrbjo za druge
- med delovanjem in razmišljanjem
To je navidez težje. Na prvi pogled je lažje živeti po začrtanih pravilih: zjutraj se zbudim, umijem, oblečem, pojem zajtrk , poslovim od družine, grem v službo ipd.; prehranjujem se po odmerjenih količinah in vrstah hrane; spim glede na odmerjene ure počitka.
A če se ozrete okoli, svet ni tak. Marsikdo ne živi po zgoraj napisanem ustaljenem vzorcu in si, kljub ˝glavnemu medijskemu toku˝, svoje življenje ukroji po svoje. Kako mislite, da živijo igralci, pa reševalci, zdravniki...? Tako, da svoje življenje prilagodijo SVOJEMU tempu življenja.
Iskanje ravnotežja je navidez težje, a ko obnovimo stik s sabo, pridemo nazaj, K SEBI DOMOV, lahko končno pridemo tudi V KORAK Z LASTNIM ŽIVLJENJEM. In to je tisto, kar šteje in kar bo - na smrtni postelji - pomembno.
Dovolite si opolnomočiti se in stopiti izven začrtanih okvirjev - v SVOJE življenje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar