Zavestna spolnost

Zavestna spolnost je ˝čisto običajna spolnost˝, ob kateri pa ozaveščamo, kaj se na tem področju in v zvezi s tem področjem dogaja. Lahko ozavestimo med samim spolnim aktom, lahko pa tudi sicer, tekom dneva. 

 Spolnost je pomemben del partnerskega odnosa in to bi naj bil tudi prijeten del partnerskega odnosa. Če spolnost ali misel na spolnost s partnerjem ni prijetna, vemo, da se nekaj dogaja. Spolnost je le še eno področje našega življenja in vsa področja našega delovanja (delo, partnerstvo, starševstvo, drugi interesi in sproščanje... ter vsi občutki, misli in čustva, vezani na to) so med seboj tesno povezana. Če nekaj ne deluje na enem področju, se bo to kazalo tudi na drugem področju

Ljudje se  razkolov v spolnosti, odsotnosti želje po kakršnemkoli telesnem stiku (tudi poljubu in objemu) običajno prestrašimo. Zaradi strahu začnemo ravnati mimo sebe. Bodisi se silimo v spolnost, čeprav vemo, da ˝nekaj ne štima˝ bodisi se ji popolnoma izogibamo in nočemo o tem niti razmišljati. Lahko pa vanjo pretirano silimo partnerja.

Ko našo spolnost spremenimo v zavestno spolnost, je spolnost dejanje/čas/mesto srečanja. Je mesto, kjer srečamo sebe in mesto, kjer se srečamo s partnerjem. Če smo v stiku s sabo, se bomo, ko se bomo spolnosti lotili ali o njej razmišljali, neizogibno soočili tudi z našim stanjem.  Lahko bomo videli, da smo preutrujeni, da bi se resnično predali, saj so naše misli in potrebe drugje. 
Lahko bomo opazili, da naši prepiri s partnerjem, ki so se odvijali tekom dneva, niso šli mimo nas neopaženi in da rabimo, pred začetkom pristnega ljubljenja, obnoviti stik in povezanost s partnerjem. Morda je še kaj ostalo neizrečeno, morda pa si želimo biti videni in želimo, da partner ve in opazi, da nas je nekaj prizadelo in razžalostilo. 
Lahko bomo opazili, da smo agresivnejši kot sicer in da v spolnosti ventiliramo frustriranost zaradi službe ali drugega in da zato med spolnostjo nimamo odnosa s partnerjem, ampak je partner le objekt za ventilacijo te frustracije. 
Z ozaveščanjem spolnosti lahko ugotovimo tudi kaj globljega: morda, da nas je strah pretirane predaje partnerju, da ne bi bili kasneje prizadeti; morda opazimo, da ne moremo spustiti kontrole; morda pa, da se med spolnostjo ne počutimo stari toliko, kot smo, ampak precej mlajši ali veliko starejši. 

Karkoli že ugotovimo, vidimo, da je zavestna spolnost še eno izmed platen v našem življenju, kjer se slikajo različni dolgotrajnejši vidiki nas in različna, menjujoča se stanja.

 Ko vidimo, kaj se dogaja, postavimo stvari na svoje mesto in sproti skrbimo za svoje potrebe, lahko začutimo jasnejšo željo po bližini s partnerjem. Prav tako se mu lahko iskreneje predamo in smo ob partnerju polno prisotni, ne da bi naša pozornost skakala nekam drugam in ne da bi imeli občutek, da je med spolnostjo en del nas ˝ugrabljen˝.

Ko postanemo med spolnostjo polno prisotni in pristni, ko res izražamo sebe ter čutimo sebe in partnerja, postane spolnost ne le mesto ozaveščanja, temveč tudi mesto zdravljenja in mesto, kjer se pretaka ljubezen. Do sebe, partnerja, univerzuma.

Ko se zgodi to, je spolnost občutiti tako... 


Želim vam veliiiko tega, več o zavestni spolnosti si lahko preberete v knjigi ˝Skupaj ali narazen? Zavestno partnerstvo - zavestno življenje.˝


Ni komentarjev:

Objavite komentar