Zgodbe, ki si jih govorimo...

Veliko sem že govorila o negativnih zgodbah, ki niso resnične, pa si jih vendarle ponavljamo in ponavljamo v naših glavah ter se tlačimo tja, kamor dejansko ne sodimo.
Dostop do besedil:
Perfekcionizem je oblika zlorabe samega sebe
Ne kategoriziraj se, spoznavaj se - 1. del
Ne kategoriziraj se, spoznavaj se - 2. del
Ne kategoriziraj se, spoznavaj se - 3. del

Pogosto pa pozabimo, da so lahko podobno nekoristne tudi pozitivne zgodbe, ki si jih ponavljamo.
˝Jaz sem pameten/-a.˝
˝Jaz sem prijazen/-a.˝
˝Jaz sem lep/-a.˝
˝Jaz sem odgovoren/-a.˝

Vse to ni nujno neresnica in prav je, da smo pozitivni, podporni in razumevajoči do sebe, a pretirana navezanost na ta prepričanja in na to, da moramo ta prepričanja neprestano utrjevati, kaže na to, da se nekje v nas skriva dvom. In da obstaja razlog, zakaj MORAMO verjeti v to.

Nekaj let nazaj sem pogosto naročala oblačila preko interneta. Takrat je bila politika podjetja, kjer sem naročala takšna, da so mi paket, če me v nekem trenutku slučajno ni bilo doma, dostavili večkrat.
Ob določeni pošiljki sem dostavo večkrat prestavila; ko je bil dostavljalec pred vrati, me je klical, a me ni bilo doma.
Ko sem nekega dne paket končno prevzela, je na njem pisalo: NERESNA. 
Zaposleni so me postavili v kategorijo, da bi si olajšali delo, mene pa je napis šokiral. Bila sem užaljena: ˝JAZ pa neresna? Jaz sem zelo resna, zakaj moram biti še pri teh paketih tako zelo odgovorna?˝

Seveda so obstajali razlogi za mojo˝ neresnost˝, seveda sem do sebe naknadno pristopila sočutno, a kljub mojemu šoku je bilo jasno - ja, v primeru paketov in pošiljk (morda še česa) sem neresna. 
Sploh nisem ozavestila, da je za mojo pošiljko in prestavljanjem dostave, veliko ljudi, ki opravljajo svoje delo in pričakujejo, da bom jaz opravila svoj del dogovora - prevzela paket. 

Napis je bil dobro ogledalo zame in vodilo k uvidom, ki jih ne bi mogla pridobiti, če bi še naprej vztrajala v svoji pozitivni zgodbi: ˝Jaz sem vedno resna in odgovorna.˝ - pa sem res?
In po drugi strani: zakaj bi morala biti?

Bodimo pozorni na zgodbe, ki si jih govorimo in ki običajno izhajajo iz prepričanj o tem, kakšni moramo biti ali kakšni ne bi smeli biti. Nismo popolni in nikakor ne rabimo biti, ogledala pa pogosto pridejo prav. Še posebej, če so pospremljena s sočutjem.