Ključ do svobode, ljubezni do sebe, skrbi zase. Ključ do izpolnjevanja lastnih potreb in sanj. Ključ do zavedanja lastne vrednosti, potenciala in poslanstva.
Ta ključ tekom odraščanja nevede predamo nekomu drugemu. Staršu, sorodniku, prijatelju, bivšemu fantu/punci.
Zaradi različnih, negativnih odzivov drugih ljudi in izkušenj z drugimi ljudmi, podvomimo vase. Izgubimo zaupanje vase in otroško radovednost. Pozabimo nase in se izgubimo.
Kasneje se nam začne zdeti, da bo vse ok - če nam bo le ta nekdo (ali pa veliko drugih, čeprav nam nikoli ni dovolj) povedal, da nas ima rad. Da je ponosen na nas. Da smo pomembni in da smo imeli, vsaj deloma, prav.
Čakamo na reakcijo nekoga drugega, da bi nas osvobodil, nam dal krila, da bi lahko poleteli po svoje.
A že ves čas je to NAŠ ključ! Pripada nam! Od samega začetka! In z njim odklenemo kanal do sebe!
Nihče drug nam ne bo dal kril, dokler si jih ne bomo dali sami.
Mi imamo ključ do našega srca in do vse čudovitosti v nas.
Če bomo čakali na nekoga drugega, bomo morda čakali še 20, 30 let. Ali do smrti. Je vredno?
In čeprav bi nazadnje le slišali besede, po katerih tako zelo hrepenimo - bi se osvobodili? Ali bi še naprej dvomili?
Odvisno od tega ali si dovolimo znova vzeti nazaj - NAŠ ključ.
Ni komentarjev:
Objavite komentar